S 1.1.2022 se je spremenil pri stavek 6. odst. 21. čl. ZDDPO-2. Do 1.1.2022 je veljalo: "Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti."

Za davčna obdobja, ki se začnejo v 2022 pa velja:

"Odpis terjatev je priznan kot odhodek za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku."

Prehodna in končna določba: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022.

Izhodišče:

- terjatev iz leta 2015 (ali starejša) – leta 2015 prijava v stečaj in priznano s strani upravitelja

- od leta 2015 do 2022 ni nobenega odhodka za odpis, ker še ni bilo odpisa (posledično tudi ne davčno nepriznanih odhodkov odpisa)

- odpis terjatev v knjigah 2022

Ali se lahko odpis terjatve v letu 2022 upošteva kot DPO priznan?

Odgovor na vprašanje je ne, odhodki v letu 2022 ne bodo davčno priznani, bo pa to priznano v letu, ko bo stečaj končan. Razloga za to sta dva:

1. Razlog - ZDDPO-2 ima posebna pravila za odhodke prevrednotenja:

Generalna določila kako se določa davčna osnova določa 12.ZDDPO-2, ki določa, da je dobiček presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni z ZDDPO-2. Nadalje še določa, da če ZDDPO-2 ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Za davčno priznavanje odhodkov prevrednotenja ne velja, da se ti odhodki priznajo, če so v skladu s SRS. 21. člen ZDDPO-2 posebej določa kdaj so odhodki prevrednotenja davčno priznani. Za leto 2022 velja, da je priznan odhodek za vse terjatve, ki so priznane in jih je zavezanec prijavil v stečaj. Po moji oceni je to mišljeno prijavljeno v letu 2022. Če bi veljalo tudi za stare odpise bi to pomenilo, da tisti, ki računovodsko niso evidentirali odpisov terjatev (v vprašanju leta 2015), ki so jih prijavili v stečaj (leta 2015), bi imeli v 2022 davčno priznan odhodek, medtem, ko tisti, ki so ob prijavi v stečaj knjižili tudi odpis v letu 2015, jim ta takrat gotovo ni bil priznan. Samo zamik v računovodskem evidentiranju ne more biti razlog za davčno priznavanje, saj davčno priznavanje v tem delu ne temelji na računovodskih pravilih, temveč na posebnem pravilu 21. čl. ZDDPO-2.

2 Razlog - neenaka obravnava:

Malo je že nakazano v prejšnji točki. Če je zavezanec leta 2015 prijavil terjatev v stečaj so takrat, če ne že precej pred tem, po SRS nastopili razlogi, za slabitev in kasneje za odpis. Odpis po pravilih do leta 2021 ni bil priznan dokler stečaj ni zaključen. Če zavezanec ni evidentiral odhodkov prevrednotenja, pa bi jih po SRS pravilih že moral, je nelogično, da jih evidentira v 2022 in jim ima davčno priznane.