Vsekakor velja že na tem mestu
opozoriti, da je sam potek posameznega izvršilnega postopka zelo težko okvirno
določiti, saj je trajanje postopka odvisno od več okoliščin, zato je naš
odgovor bolj usmerjevalne narave kot kaj drugega.
Na vprašanje, koliko časa povprečno
traja izvršilni postopek, je sodišče dne 18. 6. 2014 podalo odgovor, da je povprečni
pričakovani čas reševanja zadeve (od vložitve predloga za izvršbo na podlagi
verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti na COVL-u) v septembru 2012 trajal
1,7 meseca, v letu 2013 pa se je skrajšal na 1,5 meseca. Pri tem je treba
poudariti, da to ni trajanje celotnega izvršilnega postopka, ampak trajanje
le-tega do pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri čemer izvršilni postopek traja
vse do dokončnega poplačila upnika oziroma ustavitve postopka, zato se čas
trajanja razlikuje od primera do primera. Torej v primeru, da dolžnik nima
sredstev v primeru izvršbe na denarne terjatve, se lahko izvršilni postopek
zavleče za več let.
Značilni institut, ki podaljšuje
trajanje izvršilnega postopka je tudi odlog izvršbe. Sodišče lahko na predlog dolžnika
ali upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če so za to izpolnjeni zakonski
pogoji.
Postopek do izdaje pravnomočnega sklepa
o izvršbi na denarna sredstva in postopek do izdaje sklepa o izvršbi na
nedenarna sredstva se glede časa trajanja ne razlikujeta. Tako je za oba
postopka moč enačiti, da je njuno trajanje odvisno od različnih okoliščin. Med
drugimi je to trenutek, ko dolžnik sploh prevzame pošiljko, ko upnik plača
sodno takso ali dolžnik poda ugovor na sklep o izvršbi. Trajanje izvršbe je odvisno tudi od tega, ali pride do zastojev v postopku
zaradi vložitve različnih pravnih sredstev: ugovor tretjega, tožba na
nedopustnost izvršbe ipd.
Z ugovorom zoper sklep o izvršbi na
podlagi verodostojne listine dolžnik prepreči, da bi sklep o izvršbi, ki ga je
izdalo sodišče na predlog upnika, postal pravnomočen in da bi se upnik poplačal
iz njegovega premoženja. Če dolžnik sklepu o izvršbi, ki je izdan na podlagi
verodostojne listine, obrazloženo ugovarja, izvršilno sodišče sklep o izvršbi v
delu, s katerim je izvršba dovoljena, razveljavi in odloči, da se bo o zahtevku
in stroških odločilo v pravdnem postopku. Če dolžnik torej z ugovorom uspe, se
predlog za izdajo sklepa za izvršbo šteje kot tožba in se obravnava v rednem
pravdnem postopku.
V
skladu z 212. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba za izpraznitev
in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v
posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. Izpraznitev in
izročitev nepremičnine je dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil
dolžniku vročen sklep o izvršbi.
Upoštevajoč
vse zgoraj navedeno je kot že omenjeno, zelo težko podati posplošeno okvirno
oceno za tek postopkov, saj so vsi postopki odvisni od več okoliščin in se
razlikujejo od primera do primera.